Novice

NERMIN BAŠIČ: O sebi, življenju v Sloveniji, o svoji ekipi in nogometu na sploh

Po težkem začetnem razporedu naši fantje trenutno dosegajo vrhunske rezultate. Vsekakor je za to potrebna podpora celotnega kluba in dobra povezanost strokovnega štaba, ekipe in vodij kluba. Nekaj malega o sebi, življenju pri nas, o nogometu na sploh in naših fantih nam je povedal glavni trener članske ekipe, Nermin Bašić. Fantom hkrati želimo, da bi bili tako uspešni še naprej. Ob tem jim želimo povedati, da vedno stojimo za njimi in jih podpiramo, tako v dobrih, kot manj dobrih trenutkih. Ponosni smo prav na vsakega od vas.

  1. Nekaj malega o vaši zgodovini že vemo. Nobena skrivnost ni, da ste najmlajši trener z UEFA PRO licenco v Evropi. Nas pa zanima kaj je tisto, kar vas je gnalo k temu? Je to nekaj o čemer ste od nekdaj sanjali?

Nogomet sem dolgo treniral, moje sanje so bile vedno povezane z njim oziroma s tem, da bom igralec. Nekako mi to ni bilo usojeno, saj sem se pri 21 letih težje poškodoval. Ko so mi svetovali, da z igro preneham, se mi je podrl svet. Vseeno pa nekako nisem mogel prenehati sanjati nogometne sanje. Edina razlika trenutno je, da stojim poleg stranske linije in ne v terenu. Kljub svojim letom verjamem, da sem kot trener že nekaj preživel. Živim za to kar delam in ljubim to kar delam ter verjamem, da je v življenju to najpomembneje. Ne bi preveč govoril o sebi, mislim da se manj ali več vse ve. Mogoče je bolje, da o meni govorijo tisti, ki me poznajo, še bolje pa, da o meni govori moje delo.

  1. Pred prihodom v Slovenijo ste trenirali ekipe v BiH. Ali ste v vsakem klubu izbrali enak pristop k delu? Kaj je tisto, kar mogoče danes delate drugače, kot ste delali v vašem prvem klubu?

Generalno gledano verjamem, da imam svoj stil vodenja. Imam neke osnovne principe in vizijo, vsekakor pa je vsaka sredina samosvoja in se je potrebno prilagoditi. Vedno se trudim prilagoditi kulturi, mestu, državi in klubu v katerem delam, kljub vsemu pa se trudim obdržati sebe in svoj stil implementirati v ekipo, ki jo vodim. Tisto, kar se nikoli ne spreminja, je moja želja in veselje do tega poklica, rad dam vse od sebe in sebe v klub v katerem delam. Razlike od prvega do današnjega dne seveda obstajajo, vendar pa postajam vse izkušenejši in rastem s klubom in svojimi igralci. Ne glede na leta in izkušnje, vedno se lahko izboljšamo.

  1. Bi mogoče lahko v 2 stavka strnili tiste največje razlike, ki ste jih vi občutili pri delu v BiH in v Sloveniji?

V Sloveniji se na trenerje in igralce ne vrši takšen pritisk. V BiH je vsaka tekma na vse ali nič, življenje ali smrt. Tereni in infrastruktura so v Sloveniji v veliki večini boljši, igra pa se čistejši in blažji nogomet. Mogoče je v BiH nogomet bolje medijsko pokrit ter domačinom bolj pomemben in zanimiv.

  1. Trenutno z nami nadaljujete že 2.sezono. Kako se počutite? Kako so vas sprejeli domači trenerji? Ste se mogoče Vi osebno od njih kaj naučili?

Stalno poudarjam, da se v Sloveniji resnično lepo počutim, mogoče bi lahko nekega dne tukaj živel. Življenje tukaj mi je skoraj idealno. Vezano na kolegijalne odnose v klubu lahko rečem samo, da od prvega pa do današnjega dne nimam nobene slabe besede. NK Radomlje je resnično klub, kjer vlada družinska atmosfera in vsekakor sem zelo vesel, da so mi dali priložnost, da sem del te atmosfere. S trenerji imam prijetno in konstruktivno sodelovanje. Upam, da se vsi učimo eden od drugega in nadgrajujemo svoja znanja in sebe vsak dan. V klubu imamo resnično vrhunske trenerje, o čemer pričajo tudi rezultati pri vseh selekcijah.

  1. V nekaj intervjujih smo lahko prebrali, da vam je Slovenija všeč in se tukaj počutite prijetno. Kaj je tisto, kar bi vas mogoče odgnalo od tukaj oziroma premamilo, da Slovenijo zapustite?

Kariera trenerja je takšna, da nikoli ne veš kaj prinaša dan in kaj prinaša noč. Vsekakor želim stalno napredovati. Če bo to na neki točki pomenilo selitev v drugo državo? Zakaj pa ne. Rad imam avanture, če pa te prinašajo stopničko več, pa še toliko bolj.

  1. Vsekakor ste v Bosni zelo izpostavljeni. Vas to kdaj moti? Kako se pravzaprav počutite, ko berete članke o sebi?

Članki in mediji na sploh, so del nogometnega sveta, posledično pa tudi mojega življenja. Mislim, da imam v veliki meri z mediji dober odnos. Vedno se pojavi kakšna stvar, ki je nisi rekel, ali pa je bilo kaj vzeto iz konteksta. Vendar sem se že davno nehal obremenjevat s tem, kaj bo kdo mislil, rekel in komentiral. Upam si trdit, da sem se dvignil nad to. Vsekakor ni bilo lahko, vendar se s trudom in delom na sebi vse da.

  1. Kaj je tisto, kar vi najprej opazite pri igralcu? Kakšen, po vašem mnenju, mora biti igralec oziroma katere kvalitete se ga morajo držati, da lahko preživi in dosega rezultate v svetu nogometa?

Igralec mora imeti talent in močno željo, da dela na sebi, da se uči, raste in nabira izkušnje. Karakter in glava sta velik faktor za uspeh.

  1. Kot trener ste tako v vlogi voditelja, vzornika, starša, prijatelja, zaupnika, psihologa in sigurno bi našli še kaj. V katero vlogo se najtežje vživite?

Kot trener moraš biti kompleten, da bi dobil ekipo, ki diha za tebe in eden za drugega. Uživam prav v vsaki vlogi, vedno pa želim iz posameznika potegniti najboljše, ne samo na igrišču, pač pa tudi v življenju. Jaz ne olepšujem, ko nekaj ni tako kot mora biti. Povem kot je in sem tukaj, da skupaj to popravimo. Pomembno se mi zdi, da sem do igralcev iskren ter, da imam za njih čas. Bistveno pa je, da igralci vedo, da sem jim vedno na voljo za karkoli, ne samo za stvari, ki so vezane na nogomet.

  1. Kako bi Vi opisali vašo značilno igro? Kakšen nogomet najraje prakticirate?

Nogomet s srcem in glavo. To pomeni, da rad igram agresiven nogomet, z veliko tranzicij. Seveda je pomembno, da ob temu ne izgubimo taktične discipline in timske funkcije. Zanimiv nogomet, z veliko rizika in alternativ v vseh štirih trenutkih igre.

  1. Vaše mnenje o tem, kako vidite delo v Radomljah, kaj so naše prednosti in kaj naše slabosti v primerjavi z okolico?

Verjamem, da imamo infrastrukturo, ki je med najboljšimi v Sloveniji. Predsednika kluba, ki je vizionar in klub vodi na zelo visokem nivoju. S klubom je doživel veliko težkih in napornih situacij in nikoli ni pokleknil. Klub je postal še boljši in še močnejši. V zadnjih desetih letih je dosegel ogromno in lestvica se dviga z vsakim letom. Prepričan sem, da so naše velike prednosti vratarska akademija, individualno delo s talentiranimi igralci ter lažji prehod iz mladincev v člansko ekipo. Verjamem, da točno vemo kaj lahko in kaj ne, saj se zavedamo, da smo majhna sredina in plane postavljamo na osnovi realnosti. Imamo zelo kvaliteten trenerski štab v vseh selekcijah in kar je najpomembneje in to sem poudaril že v samem začetku – smo mala sredina z ogromnim in iskrenim srcem.

  1. Če še malo pogledava vašo ekipo. Kje vidite največ prostora za fizični napredek pri fantih?

Moram biti iskren in priznati, da smo potrebovali leto dni, da smo dosegli nivo na katerem smo danes. Imamo še veliko prostora za napredek celotne ekipe, kot tudi posameznikov, vsekakor pa sta  za to potrebna čas in vzporedni dejavniki, zaradi katerih bi lahko še bolje kontrolirali celotni proces.

  1. Trenutno dosegate resnično vrhunske rezultate, za katere vsekakor upamo, da bodo trajali. Nam mogoče lahko poveste, kaj mislite, da je tisto zaradi česar vam in vaši ekipi to uspeva?

Enostavno povedano, ko stopite v garderobo vidite vse. Igralce, ki so na klopi, igralce, ki so poškodovani, vsi se podpirajo, bodrijo, ni zamer in jeze, ko kdo igra ali ne igra. Imam sijajno mlado ekipo, ki se druži in se je pripravljena boriti za klub. Ko se sestavi prava “klapa”, ste dobili že polovico tekme. Želim le, da vedno sanjamo sanje in dajemo vse od sebe, ostalo bo že prišlo.

  1. Izkušnje ekipe in posameznikov so verjetno pomembnejše kot si javnost, ki ne živi takšno življenje, lahko predstavlja. Predvsem se te izkušnje odražajo, ko se tehtnica tekme preveša na eno ali na drugo stran. Glede na to, da  imamo najmlajšo ekipo v ligi, se to sigurno občuti. Kje tukaj vidite prednosti in slabosti ekipe?

Kot ste rekli, imamo najmlajši kader, ki pa je v lepem razmerju med mladostjo in izkušnjami. Mogoče nam manjka le nekaj širine. Vendar je realnost taka, da nikoli nimate idealne ekipe, vse ima svoje prednosti in slabost. Mi se trudimo prednosti razvijat in nadgrajevat, zavedamo pa se naših slabost, na katerih delamo vsakodnevno brez skrivanja in sramu.

  1. Če se vrneva v začetek sezone in naporen štart. Kaj mislite, da je tisto, zaradi česar vam je uspelo naredite preobrat? 

Čeprav sem to slišal že nekajkrat, jaz temu ne bi rekel preobrat. Ni resnica, da smo imeli slab štart, da bi sploh lahko naredili preobrat. Ekipa je v prvih štirih krogih izgubila proti dvema vrhunskima ekipama Nafte in Tabora v gosteh in odigrala dve tekmi z neodločenim izidom. Verjamem, da smo imeli najtežji razpored, od tega pa le eno tekmo na domačem terenu. Vse tekme smo odigrali dobro, nam je pa definitivno manjkalo malo nogometne sreče. Vedno pravim, da se mrtvi štejejo na koncu, prav tako kot začetni rezultati, so za nami tudi zadnje zmage. Glavo je potrebno obrniti k novim tekmam. Tako kot smo sedaj na vrhu, tako lahko tudi pademo, če bomo mislili, da se bodo ekipe zdaj same premagovale. Želim, da smo vedno lačni zmag. Liga je neverjetno izenačena. Od sebe moraš dati zadnji atom moči, na prav vsaki tekmi. V življenju se rad držim mota: “Ko izgubljaš bodi velik, ko zmaguješ ponižan in majhen.”

  1. Kaj pričakujete od letošnje sezone? Kakšne so vaše ambicije in vaše želje?

Moja želja je, da ekipa igra dober in srčen nogomet. Želim, da zmagujemo in želim videti, da želijo zmagovati. Seveda pričakujem, da naredimo nekaj transferjev. Imamo kar nekaj kvalitetnih igralcev s svetlo prihodnostjo, ki so vredni tega, da se jih opazi.

  1. Imate mogoče kakšno sporočilo za vašo ekipo, tako strokovni štab kot za igralce?

Srce na teren.

  1. Za konec pa, mogoče kakšne besede navdiha za vse naše navijače, starše, otroke, sodelavce in vse, ki živijo našo zgodbo z nami in vami?

HOČEMO, ZMOREMO, SMO!!!